Martinovanje 2025
Martinovanje 2025
Na upravnem odboru DU Trebnje je predsednica vprašala, kaj bo pa z Martinovanjem v letošnjem letu. Tako so padale ideje in izoblikoval se je program za Martinovanje v Beli Krajini, natančneje v Semiču. Stekle so priprave in izoblikoval se je lep program. Po obvestilu so se člani DU Trebnje množično prijavljali in napolnili dva avtobusa. V četrtek, 13. novembra smo se zbrali na avtobusni postaji v Trebnjem, ob pol osmih pa smo napolnili naročena avtobusa. UO je pripravil tudi prigrizek in nekaj pijače za po poti. Že zgodaj se je kazalo sonce in obetal se je čudovit dan.
Odpeljali smo se čez Dobrnič, kjer se nam je pridružilo še nekaj članov in pot smo nadaljevali preko Žužemberka do Dvora, kjer je bil naš prvi postanek. Pred Muzejem kovaštva in naravne dediščine smo se razdelili v dve skupini. Naša skupina je najprej obiskala Interpretacijsko-informacijski center Natura 2000. Preko interaktivne razstave v objektu Lončarija smo lahko spoznali zgodovino tradicije železarstva in raznolik ekosistem reke Krke, s poudarkom na ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah, ter naravnih vrednotah reke Krke. V letu 2024 so obeležili 135 let od prenehanja delovanja Auerspergove železarne na Dvoru, ki velja za pomemben del slovenske industrijske dediščine. Obnova kompleksa, ki je od leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, je stekla v začetku leta 2022 in je bila v veliki meri zaključena leto kasneje. Čez cesto pa je Železo – livarski muzej. Njegov glavni namen je ohranjanje umetniške in tehnične kulturne dediščine. Potem smo se sprehodili še do jezu na reki Krki in občudovali slapove in naravo ob reki. Ko smo se vrnili do avtobusov so člani UO že delili prigrizke in pijačo.
Želodčki so godli, mi pa smo se odpravili proti Semiču, kjer nas je čakala degustacija penin. Bili smo gostje družine Simonič, ki v drugi generaciji prideluje grozdje primerno za penine. Vinogradi so zasajeni s sortami chardonnay, traminec, laški rizling, sauvignon in modra frankinja. Vse penine so pridelane izključno po klasični metodi, z drugim vrenjem v steklenici. Penine zorijo v steklenici od 18 mesecev naprej. Gregor nas je podučil vse o peninah in kako se pravilno odpirajo steklenice. Poiskusili smo štiri vzorce res čudovitih penin. Zelo dobre volje smo se zahvalili družini Simonič in se odpravili v farno cerkev sv. Štefana, ki je bila prvič omenjena že leta 1228, v listini oglejskega patriarha in je na tem mestu stala že nekaj desetletij prej, ter spada med najstarejše in največje cerkve v Beli krajini. Cerkve so polne zgodb in zgodovine. Polni čudovitih vtisov smo se nato počasi odpravili proti naši naslednji postaji in sicer v lokal Pod staro lipo. Z mogočno krošnjo se šopiri sredi vrta nekdanje grajske zidanice pod železniško postajo v Semiču, 600 let stara lipa »najlepša in najdebelejša Belokranjica« – kočka lipa. Votlo deblo obsega 780 cm. Še po šesto letih je v dobri kondiciji. Vino je teklo v potokih, hrana odlična in harmonika je zvenela milozvočno in kmalu smo prepevali tudi mi. Najbrž nas je blagoslovil sam sv. Martin, saj je čas kar prehitro tekel. Po tako obilnem kosilu in vinu je seveda potrebno narediti še kaj za boljšo prebavo in mi smo se odpravili na izvir Krupe, ki je pribljižno par kilometrov oddaljen od Semiča. Reka izvira pod mogočno steno v vasi Krupa, njena struga pa je dolga le 2,5 kilometra in se pri vasi Gradac izliva v bolj znano reko Lahinjo. Sprehodili smo se do razgledne točke nad Krupo. Ko smo se po pol urnem sprehodu vrnili k avtobusu, so nas naši vinogradniki pričakali z svojim vinom. Po prijetnem klepetu smo se odpravili proti domu.
Polni izjemnih vtisov po čudovitem dnevu, smo približno v eni uri prišli na naše izhodišče v Trebnje. Dovolite, da se v svojem in v imenu udeležencev zahvalim Darinki Krevs in Stanetu Jarc za odlično organizacijo ter hvala za vaše prostovoljno delo, da se lahko imamo tako lepo. Kot pravimo penziči ,,Naj traja,,.
Tekst: Alojzij Kastelic Fotografije: Miro Šalehar
