Izlet “KOBARID, ČEDAD IN GORIŠKA BRDA”

Zanimanje za društveni izlet v Kobarid, Čedad in Goriška Brda je bilo izjemno. Število interesentov je preseglo kapacitete dveh avtobusov. Prvi avtobus nas je na izlet popeljal 27. maja, drugi dan pozneje. Na pot smo krenili ob 6. uri zjutraj in se po dolgi vožnji, s kratkim postankom v Mostu na Soči, pripeljali v Kobarid.

Kobarid je mesto z dobrimi tisoč prebivalci. Leži na visoki terasi na desnem bregu Soče in ima značilno gručasto podobo, hiše so nadstropne, kobariškega tipa s pridihom sredozemske arhitekture. Naš prvi obisk je bil namenjen ogledu sirarskega muzeja v okviru Mlekarne Planika. V njem smo se seznanili z visokogorskimi planinami, ki tej mlekarni dajejo kakovostno mleko, razvojem mlekarne in njihovimi proizvodi ter z nekdanjo tehnologijo in s staro opremo za izdelavo mlečnih proizvodov. Na koncu ogleda so nam postregli tudi z proizvodi Mlekarne Planika.

Po ogledu mlekarne smo se peš usmerili proti griču sv. Antona, kjer stoji monumentalna italijanska kostnica. Oblikovana je kot osmerokotnik, v katerem so v dveh koncentričnih krogih nameščene niše, v katerih so pokopani ostanki 7.014 italijanskih vojakov. Sredi tretjega kroga stoji cerkev sv. Antona, ki  je bila zgrajena že mnogo prej, saj je bila posvečena že leta 1669. Od tu je tudi lep razgled na Kobarid, Sočo in okoliška gorovja.

Zapustili smo Kobarid in se čez majhen mejni prehod Robič podali v Italijo. Le okoli 18 kilometrov od državne meje smo prispeli v Čedad (italijansko Cividale del Friuli), ki šteje okoli devet tisoč prebivalcev in leži ob reki Nadiži. Enourni izlet po mestu nas je najprej pripeljal do Hudičevega mosta prek reke Nadiže. Sledila je pot do trga Piazza del Duomo, kjer stoji Pretorijska palača, zgrajena med letoma 1565–1586, šli smo mimo stolnice svete Marije Vnebovzete, ob njej je Krščanski muzej. V bližini je Mestna hiša zgrajena leta 1565. pot nas je peljala tudi mimo cerkve sv. Martina in številnih lepih vil. Mestece je arhitekturno zanimivo in sodeluje v projektu  Langobardi v Italiji, kot kandidat za vpis na seznam Unescove kulturne dediščine.

Po dobre pol ure trajajoči pavzi, med katero smo si privoščili počitek in pijačo, smo spet posedli v avtobus in se pričeli vračati proti Sloveniji. Goriška Brda so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji. Med največje znamenitosti Goriških Brd sodi naselje Šmartno, ki je vse do danes ohranilo elemente stare, utrjene, mediteranske vasi. Obzidje s stolpi, ki so ga zgradili v času turških napadov, izhaja iz prve polovice 16. stoletja. Obzidje objema stare hiše, nastale med 16. in 20. stoletjem, trge in ozke ulice. Vstopili smo v zanimivo Briško hišo, nastalo v 19. stoletju. Oprema hiše združuje elemente ljudske kulture Brd in elemente briške hiše. Cerkev svetega Martina je največja župnijska cerkev na območju Brd. Cerkveni zvonik je bil prvotno trdnjavski stolp. Slikovita baročna cerkev ima tri marmorne oltarje, še posebej je bogat glavni oltar. Križev pot in prezbiterij je poslikal Tone Kralj. Po svetem Martinu je vas tudi dobila ime. Zaradi bogate stavbne dediščine so Šmartno razglasili za kulturni spomenik.

Nebo se je pooblačilo. Sedli smo v avtobus, ki nas je peljal na obrobje Nove Gorice, kjer smo imeli v gostišču Hrast pozno kosilo oziroma zgodnjo večerjo. Polnih želodcev smo sedli v avtobus in se pričeli vračati proti domu.Tekst in slike: Ana Murn